Oman po pogovorih med Iranom in ZDA poroča o znatnem napredku

"Dan smo zaključili po znatnem napredku v pogajanjih med ZDA in Iranom," je na omrežju X zapisal omanski zunanji minister Badr al Busaidi in dodal, da se bodo pogovori na tehnični ravni nadaljevali naslednji teden na Dunaju.

Da so na srečanju dosegli napredek, je po pogovorih za iransko državno televizijo povedal tudi vodja iranske delegacije zunanji minister Abas Aragči. "Dosegli smo zelo dober napredek in se zelo resno lotili elementov sporazuma, tako na jedrskem področju kot na področju sankcij," je dejal.

Tudi on je potrdil, da se bodo pogovori na tehnični ravni nadaljevali naslednji teden, natančneje v ponedeljek na Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) na Dunaju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

ZDA si želijo v pogovorih z Iranom doseči dogovor o jedrskem in raketnem programu. Zahodne države na čelu z ZDA namreč že dolgo trdijo, da si islamska republika prizadeva pridobiti jedrsko orožje, kar Teheran zanika in vztraja, da ima pravico uporabljati in razvijati jedrsko tehnologijo v civilne namene.

"Ne bom ugibal, kako daleč so prišli, vendar je povsem jasno, da poskušajo razviti medcelinske balistične rakete. In vztrajanje Irana, da se o balističnih raketah sploh ne razpravlja, je velik problem," je dan pred začetkom pogajanj dejal ameriški zunanji minister Marco Rubio.

Omanski zunanji minister prenaša sporočila med sprtima stranema

Na današnjih pogovorih v Ženevi sta ameriško delegacijo vodila Trumpova odposlanca Steve Witkoff in Jared Kushner, iransko zunanji minister Aragči.

ZDA naj bi po poročanju tujih medijev stopile v pogajanja z zelo ostrimi zahtevami, Wall Street Journal pa medtem piše, da naj bi bila Washington in Teheran še vedno zelo daleč od dogovora, ki bi preprečil morebitno vojno.

Ob tem naj bi imela odposlanca ameriškega predsednika Witkoff in Kushner navodila iz Bele hiše, naj ne pristaneta na sporazume, ki bi ga bilo mogoče razumeti kot ameriško popuščanje Iranu.

Kaj zahtevajo Američani?

Med ameriškimi zahtevami so zaprtje in razgradnja vseh treh glavnih jedrskih objektov v Iranu – Fordov, Natanz in Isfahan, predaja doslej obogatenega urana ZDA, sporazum mora biti trajen in brez časovnih omejitev, Iran ne sme več bogatiti urana, že uvedene sankcije bi rahljali postopoma in šele ob dolgoročnem spoštovanju sprejetega dogovora.

Analitiki se ob tem sprašujejo o pripravljenosti iranskih oblasti na sprejetje takšnega dogovora, saj naj bi se zaradi kopičenja ameriške vojske v bližini Irana lahko počutile stisnjene v kot. Ob tem pa so iz Teherana že sporočili, da bodo vsak napad, četudi omejen, razumeli kot povod za močan protiudarec.

"To bi lahko bila zadnja priložnost za dosego dogovora. Če to ne uspe, bodo ZDA z vojaškimi sredstvi reševale to, česar ne zmorejo z diplomacijo," je dejal Saeid Golkar, poznavalec razmer v Iranu, sicer pa profesor na univerzi Tennessee.

Iran vztraja pri tem, da bi imel pravico do bogatenja urana, zato naj bi Washingtonu ponudil določena zagotovila, s katerimi želi pomiriti ameriške pogajalce. Med drugim predlagajo, da bi znižali stopnjo obogatitve urana s sedanjih 60 odstotkov na 1,5 odstotka, začasno zaustavitev bogatenja urana za več let ...

V Teheranu želijo takojšnjo odpravo sankcij, ki so zamajale tamkajšnje gospodarstvo

ZDA pa izpostavljajo, da Iran ne sme imeti obogatenega urana. Se pa pojavljajo namigi, da naj bi vendarle obstajala možnost, da bi Teheranu dovolili ponovni zagon enega od reaktorjev, ki bi uporabljal zelo nizko obogateni uran izključno za medicinske namene.

Del ameriških republikancev ostro nasprotuje takšnemu kompromisu, vztrajajo namreč pri stališču, da bodo iranski voditelji slej kot prej to izkoristili in ponovno začeli bogatiti uran nad dovoljeno mejo.

Kakšne možnosti za bogatenje urana trenutno še ima Iran, ostaja zavito v tančico skrivnosti, saj so bile iranske jedrske zmogljivosti v veliki meri uničene lanskega junija, ko so ZDA v 12-dnevnem bombardiranju porušile.

Po navedbah tujih virov naj bi ZDA kot del sporazuma Iranu ponudile le minimalno omilitev že uvedenih sankcij proti Iranu, čemur pa v Teheranu niso najbolj naklonjeni, saj pričakujejo občutno zrahljanje sankcij, ki so močno obremenile tamkajšnje gospodarstvo.

Čeprav si Washington želi še, da Iran omeji tudi program balističnih raket ter podporo regionalnim zaveznikom in milicam, so ženevski pogovori osredotočeni predvsem na preprečevanje iranske poti do jedrskega orožja.

Nekateri ameriški uradniki menijo, da bi vprašanja raket in podpore milicam lahko reševali ameriški regionalni partnerji ob podpori ZDA. Na drugi strani pa je slišati tudi ocene, da bi moral Washington vztrajati pri širšem sporazumu, ki bi zajemal jedrski program, rakete in lokalne milice, vendar pa mnogi analitiki priznavajo, da bi bil sprejem izključno jedrski dogovor že zelo pomemben dosežek.

Rubio: Na današnjih pogajanjih mora biti dosežen napredek

"Zelo preprosto je vse skupaj: Iran ne sme imeti jedrskega orožja," je nedavno dejal ameriški podpredsednik J. D. Vance. Zunanji minister Rubio pa je opozoril, da Iran poseduje tudi konvencionalno orožje, ki naj bi bilo po njegovih navedbah zasnovano izključno za napade na ZDA.

"Že zdaj imajo orožje, ki lahko doseže velik del Evrope," je dejal Rubio in dodal, da bodo kmalu razvili orožje, ki bo brez težav doseglo tudi ZDA.

Na drugi strani iranski uradniki izpostavljajo, da Trumpova administracija v javnost lansira zgolj laži, a da ne nameravajo obupati nad možnostjo diplomatske rešitve dogovora.

Rubio je pozdravil te namere, a opozoril, da čeprav je ameriški predsednik pripravljen na diplomacijo, mora biti na današnjih pogajanjih dosežen napredek, saj bi v nasprotnem primeru lahko stvar eskalirala v vojaški spopad.